Dopoldne smo se
sprehodili do Aboriginskega kulturnega centra Tandanya in si ogledali galerijo modernih
slik domačinskih umetnikov. Zelo lepo! Potem je Jošt končno prišel na
svoj račun pri kosilu in naročil kalamare – sicer v kitajski restavraciji, ki
so bili odlični :-)
Popoldne nas je z
velikim terencem pobrala ena od domačih zakladolovk in odpeljala iz mesta, v
park z divjimi živalmi »Gorge«. Gre za nekakšen živalski vrt, v katerem so
mnoge od ograd ali kletk z živalmi dostopne obiskovalcem, da se sprehodijo
skozi njih, poskusijo privabiti živali s kupljeno hrano in se jim približati. Z
arašidi smo hranili male kenguruje (wallabyje). Nekateri so se med hranjenjem
pustili pobožati, Jošt pa je enaga albino wolabija osrečil zgolj z božanjem in
čohanjem, tako da je ta kar zaprl oči in užival :-) Medtem so Zali iz roke
hkrati jedli kar trije wolabiji ... Vrhunec obiska je bil trenutek, ko so nas
povabili na bližnje srečanje s koalo. Mlada koalica Lucy se je potrpežljivo
pustila posaditi v naročje, se oprijela vsakaga kandidata z eno taco, z drugo
pa vejice najboljših listov evkaliptusa in se zadovoljno prežvekujoč pustila
božati in crkljati. Vsi štirje smo se čisto raznežili z Lucy v naročju! Jošt jo
je hotel kat takoj odnesti domov ...
Iz parka smo se
po čudoviti soteski odpeljali nazaj proti mestu in se vmes ustavli še pri nekaj
zakladih – le par smo jih obiskali, toliko, za piko na i, saj se je medtem že znočilo.
Za konec smo se ustavili še na robu mesta, nad čudovitim morjem luči. A na
razgledišče smo se vzpeli le odrasli, Jošt in Zala sta bila že malo utrujena in
sta raje ostala na toplem v avtu.
Dan zaključujemo
s prepakiravanjem kovčkov, saj bomo le del prtljage jutri odpeljali s seboj na
Kangaroo Island. Po ostalo pridemo na poti nazaj, čez tri dni.
Slika iz vhodne
avle Aboriginskega centra (naprej slikanje ni bilo več dovoljeno).
Hranjenje in
božanje malih kengurujev – wolabijev.
Kdo je bil
srečnejši? No, koali ni nič manjkalo, a izrazi na obrazih povejo vse :-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar