Prvi dan
Svetovnega kongresa klekljane in šivane čipke. Simona je odhitela na razstavni
prostor, Vane po svež kruh. Ja, da se ga dobiti, tudi dober je, a izbire ni in
cene so visoke. Sicer pa so na splošno cene v trgovinah višje kot pri nas.
Mala dva junaka smo do desetih spet komajda vrgli iz postelje – šlo je s
pomočjo dišečega svežega kruha :)
Medtem ko je
Simona dežurala pri slovenski razstavi, smo se ostali sprehajali po mestu,
najprej odkrivali geološke zanimivosti, rezervirali avto za naslednji teden,
potem pa se na Zalin predlog ustavili v južnoavstralskem državnem muzeju.
Posebej lepo je predstavljena Aboriginska kultura in zgodovina, videli smo
mnogo predmetov iz njihovega vsakdanjega in obrednega življenja. Zalo so
najbolj navdušile vse pikaste slikarije na obrednih predmetih, Jošta pa kosti,
ki so jih nosili zapičene skozi nos ... Na kratko smo se sprehodili še skozi
botanični vrt, pojedli nekaj koščkov piščanca iz McDonaldsa, potem pa je bil
čas, da poiščemo Simono. Skupaj smo odkrili še en velik prostor z malo parado
ponudnikov hitre in (čisto malo) manj hitre prehrane.
Nad razstavo so
vsi obiskovalci zelo ali pa zelooo navdušeni. Mnogi že delajo načrte za obisk
slovenskega konresa leta 2016 v Ljubljani. Kljub celodnevnem dežuranju na
razstavnem prostoru, tisočerih razlagah o Sloveniji in naših čipkah, smo bile
na koncu zadovoljne tudi me.
Pa smo spet prvi!
Mladi klekljarici iz Žirov, Hana Vrhovnik in Klara Laknar, sta na natečaju z
naslovom »Oblikuj vinsko etiketo« zasedli prvo mesto v kategoriji do 15 let.
Čestitke!
Jošt in Zala sredi granitnega "geološkega zaklada"
Ščiti avstralskih Aboriginov
Detajl vrat v botanični vrt - ginkovi listi
Ni komentarjev:
Objavite komentar