17. dan - Na Veliki koralni greben!

Dan obiska koralnega grebena. Po posvetu z domačini smo se odločili, da si privoščimo obisk zunanjega dela koralega grebena, saj pravijo, da je tam vidljivost veliko boljša, kot bližje obali. Ob osmih je po nas prišel mini avtobus in nas odpeljal do ladjice. Na srečo za danes niso prodali vseh prostih mest, zato nas je bilo na krovu le 27 (in ne 60). Že na poti proti grebenu, so nas poklicali na sprednji krov, ker je mimo priplaval kit grbavec. Najprej smo večkrat videli njegovo plavut, nato hrbet in nazadnje nam je nekajkrat pomahal še z repno plavutjo. To ni bil edini kit, ki smo ga videli, ampak prvi od petih. Noro! Pred prvim postankom smo dobili plavutke, masko in po želji neoprensko obleko. Voda je imela 25 stopinj, zato smo nekateri šli v vodo le v kopalkah in majici s kratkimi rokavi. Že prvi postanek je bil super. Videli smo različne korale, ribe, morske kumare ... Tik ob ladjici nas je pričakal velik ribon, ki mu je ime Angus. Star je že 13 let in vsa leta prihaja pozdravit obiskovalce. Pusti se celo pobožati. Zaradi valov je nekaterim na krovu postalo slabo. Mira pa se je slabo počutila pri prihodu iz vode. Na drugem postanku smo imeli voden ogled koralnega grebena. Pokazali so nam različne vrste koral in rib, počohali smo dve različni morski kumari in si ogledali velikansko školjko, ki lahko živi tudi 100 let in več. Videli smo tudi male pisane ribice, ki živijo skupaj z morskimi vetrnicami, ki jih zaradi popularne risanke poznamo pod imenom Nemo. Pravijo, da so jih zaradi popularnosti ogromno lovili za akvarije in da so zdaj postale kar precej redke. Mimo nas je plavalo kar nekaj majhnih morskih psov. tokrat je bil za slabost ob prihodu iz vode »na vrsti« Vane. Res čuden hec – na precej zibajoči ladjici nič, po polurnem plavanju in občudovanju lepot pod površjem morja pa ja. Še dobro, da slabost ni dolgo trajala.

Na krovu nas je čakalo hladno kosilo, sadje ter čaj in kava. Po kosilu so nam pripravili še kratko predavanje o koralnem grebenu in njegovih prebivalcih. Na tretjem postanku je od naše skupine šla v vodo le Simona. Ostali so ostali zunaj, nekateri zaradi slabosti, Jošta in Zalo pa je zeblo. Na tem mestu je bil greben najbolj bogat z ribami, morskimi zvezdami, raznovrstnimi in raznobarvnimi koralami. S krova so pa videli celo želvo. Ta dan je vsekakor eden vrhuncev našega potepanja po Avstraliji. Tričlanska posadka naše ladjice je bila super. Zelo so prijazni, navdušeni nad delom, ki ga opravljajo, pripravljeni povedati vse, kar je koga zanimalo. Dvomim, da bi lahko dobili boljšo ekipo! Na poti nazaj smo za nameček videli še dva kita, nato pa smo se zasidrali v pristanišču in se prijetno utrujeni odpeljali nazaj domov.

Po večerji sta Vane in Zala šla še do mesta v trgovino in na sladoled. Na večernem sprehodu pa sta ponovno srečala mehkega, oranžnega muca, ki smo ga videli že včeraj na pomolu. Ko smo bili že vsi lepo v hiški in brali ..., pa je prišla Mira z alarmom za gekona, ki je prilezel v njihovo kuhinjo. Seveda smo ga šli vsi takoj pogledat. Bil je tako luškan, da bi ga vzeli kar s seboj domov.

Ladjica s katero smo danes prepluli več kot 100 kilometrov! In nekaj potnikov.

Šnorkljar Jošt s koralo, ki jo imenujejo »Mashroom coral«. Res je podobna klobuku mušnice. Je pa trda kot kamen – zaradi kalcitnega zunanjega skeleta.

Množica različnih koral in še več ribic.

So pa naokrog seveda tudi večje rib(etin)e. Angus se ni pustil le božati ampak tudi fotografirati.

Pa še en zamah s kitovo repno plavutjo za pozdrav od koralnega grebena.

 

Tale muc je Zalo in Vaneta prišel pozdravit na večernem sprehodu. Slikca pa je od včeraj, ko smo ga spoznali na bližnjem pomolu.