Zjutraj smo se
zbudili kot ponavadi. Pojedli smo super zajtrk, ob devetih pa sta Zala in Jošt nekam
izginila. Čez nekaj minut sta se z baloni vrnila v sobo. Zraven so prišle tudi Mira,
Mojca in Maja s tortico. To je bilo presenečenje za mamin rojstni dan. Torto
smo pojedli kar takoj, nato pa smo se odpravili v center mesta v Avstralski
muzej. Simona si je morala na nahrbtnik navezati balone, da se je videlo, da
ima rojstni dan. Večji del muzeja je namenjen naravoslovnim zbirkam (minerali,
evolucija, živali), del pa aboridžinski kulturi. razstave so zanimive, bogate,
velik prostor pa je namenjen samostojnemu raziskovanju. Lahko primeš različne
živali, razvrščaš školjke in polže, si ogledaš razvoj paličnjakov, prebrskaš
kako knjigo, si ogledaš, kako so izdelane zbirke žuželk in pajkov ... Zanimivo.
Zalo je najbolj navdušila zbirka mineralov. Kar nekaj časa pa smo si ogledovali
okostja raznih živali. Zanimiva je tudi zbirka o živalih, ki živijo v mestu, kjer
smo končno našli tudi imena nekaterih ptic, ki jih zadnje dni v Sidniju redno
srečujemo. Iz muzeja smo se z avtobusom odpeljali proti enemu od zalivov, od
koder smo šli peš raziskat še del mesta, kjer je sidnijski observatorij. S
pobočja je lep razgled na most in morje. Potem pa po že znanih poteh skozi
botanični vrt nazaj proti hotelu. Na večerjo smo šli v že preizkušeno tajsko
restavracijo. Hrana je bila spet odlična. Tik preden smo pojedli pa je mimo
klopi, na kateri sta sedeli Maja in Zala prileprizel precej velik ščurek. Na
poti domov smo kupili še nekaj banjic sladoleda, ki smo ga skupaj pojedli v
hotelu.
Jošt si je že
nekaj dni želel na večerni sprehod, saj je na sliki v eni od knjižic videl
streho operne hiše osvetljeno s pisanimi lučmi. Danes je bila opera sicer
osvetljena z belimi lučmi, a je bil nočni pogled na mesto res vreden sprehoda.
Tortica za
rojstni dan
V Avstralskem
muzeju
Večerni pogled na
mesto
Ni komentarjev:
Objavite komentar