21. dan - Sydney: ogledi in razgledi

Mesto nas je v sončnem jutru sprejelo z množico ljudi na ulicah in pomolih. Tudi včeraj smo srečevali mnogo ljudi, a se nikomur ni nikamor mudilo. Danes pa bi jih lahko razdelil na dve veliki skupini: počasne, včasih malo zbegane turiste in strumno hiteče domačine, očitno na službenih poteh, ali na poti v službo.

Do pol desetih nam je uspelo pripešačiti do zaliva, kjer domuje mestni akvarij, oziroma Sea Life. Nevede smo prišli točno ob času, ko akvarij odpre vrata :-)

Potem smo dve uri uživali v ogledovanju vsega živega, kar imajo tam pokazati. In tega je veliko! Od sladkovodnih rib, malih pingvinov, izjemno simpatičnih kljunašev, do res velikega števila morskih živali: ribic in rib tropskega morja, velikih rib – še posebej skatov, velikega števila morskih psov večih vrst (velikih tudi do 3 metre), velikih rib mečaric, oziroma »žagaric«, morskih konjičkov, zvezd, meduz, rakcev ...

V akvariju nam je končno uspelo videti kljunaša.

Največji morski akvarij je res velik, skozi se sprehodiš po krožnem hodniku s steklenimi stenami in stropom, vse naokrog pa vrvi od pisanih rib s koralnih grebenov in morskih psov. In na koncu smo ujeli še hranjenje rib in morskih psov. Zanimivo je videti, kako precej majhne ribe za kos lignja odženejo dvometerskega morskega psa in lignja potem pogoltnejo v enem grižljaju ...

Po prihodu iz akvarija smo se razdelili na dve skupini. Večja je odšla najprej v Hard Rock Cafe (najpomembnejša točka Sidnijskega dela potovanja za našo Majo) potem pa v Umetnostno galerijo Novega Južnega Wellsa, manjša (Jošt in Vane) pa na razgledni stolp Sydney Tower Eye.

Z Joštom sva uživala v razgledih iz zaprte krožne opazovalne ploščadi, 250 metrov nad mestom! Razgled je res obsežen, lahko rečem, da v sončnem dnevu kar veličasten! Več kot eno uro sva porabila, da je bila najina radovednost potešena, spominska kartica na fotoaparatu pa precej bolj polna :-) 

Razgled s stolpa je obsežen, se ga kar ne naveličaš

 
Potem sva se sprehodila še enkrat do mogočnega jeklenega mosta Harbour Bridge. Tokrat sva si vzela čas za slikanje od spodaj in od strani ter za plezanje po starinski bronastih topovih razstavljenih pri 89 metrov visokem kamnitem stebru mostu. Potem sva se podala proti kavarnici sredi botaničnega vrta, kjer sva imela dogovorjeno srečanje z ostalimi.

Zala (z mangovim sladoledom!) nad mostom, ki prečka Darling Harbour.

Po nakupu majice in sladoleda v Darling harbour, smo se sprehodile skozi mesto do galerije. V pritličju so razstavljene slike in kipi domačih in tujih umetnikov. Zali so bile najbolj všeč pokrajine in živali. V prvem nadstropju pa je začasna razstava obrednih mask, oblačil in orožja z Nove Gvineje. Strašno! 

Hodnik v umetnostni galeriji










 

V kavarnici smo se pogreli s kavo in vročo čokolado in si nabrali moči za nadaljevanje sprehoda. Na poti proti hotelu smo le malo zavili s poti in raziskali še en polotoček, ki se drži botaničnega vrta, a že spada v mestni park Domain. Glavna značilost tega zelenega polotočka so od vodne erozije umetelno obdelane nizke skalne stene iz pisanega peščenjaka. Zelo zanimivo in lepo.

Pred odhodom v hotel smo se ustavili v italijanski restavraciji in si privoščili dve veliki pici. Moram reči, da sta bili okusni, ravno prav pečeni in začinjeni. A s pico iz Kavala ali Azurja ni primerjave - predvsem zato, ker so pice tu pečene v električni peči. Ni kaj, pri nas so pice še za Italijane nedosegljive :-)